Priprave
Po dobro sprejetem recitalu odlomkov iz igre Viljem Ostrovrhar ob otvoritvi obnovljenega obzidja cerkve sv. Križa na Svibnem aprila leta 2009 (in še dveh kasnejših ponovitvah – na Svibnem in gradu Sevnica), je želja po celoviti uprizoritvi Medvedove igre dosegla vrhunec.
Že istega leta se je začela priredba igre (oz. izbor teksta, saj bi bila igra v originalni dolžini malo predloga za občinstvo). Prav tako smo se začeli spogledovati z izzivom po rekonstrukciji oprave in oblačil, ki bi bila čim večji približek onega 13. stoletja, v katerega je postavljeno dogajanje v igri, saj so sicer igralci igrali v izposojenih oblačilih, ki ne po materialu ne po kroju niso ustrezali času zgodbe. Zavedali smo se, da gre za zajeten projekt, zato smo ga zastavili postopoma.
V začetku leta 2010 smo v sodelovanju Kulturnega društva Svibno, Turističnega društva Svibno in Zavoda Svibno organizirali predavanje gospe Olge Marguč, ki je na Biotehniški fakulteti, Oddelku za tekstilstvo izvedla že vrsto podobnih projektov, na predavanju nas je navdušila in seznanila z viri. Ne samo zaradi potreb igre, ampak tudi nadaljnje predstavitve dediščine, povezane s krajem, različnim skupinam obiskovalcem, smo sklenili v študijskem krožku izdelati čimbolj verodostojne kostume, ki bi bili hkrati tudi razstavni eksponate in oblačila za animatorje.
V začetku se je na povabilo k sodelovanju v krožku odzvalo veliko šivilj (ljubiteljskih, upokojenih, brezposelnih) in tudi nekaj takih, ki bi ta znanja rade pridobile. Kasneje so se pridružili tudi moški, katerih izziv je bilo pletenje verižnih srajc za viteze.
Pod vodstvom mag. Ine Čebular iz Brestanice se je tako spoznavalo različne vrste srednjeveških krojev in šivov, pri modeliranju kostumov pa se je posebej angažirala Helena Podlesnik. Tako šivilje kot izdelovalci verižnih srajc pa so v zameno za nova znanja, predvsem pa za prispevek k skupnem projektu kraja prispevali nešteto prostovoljnih ur.
Poseben izziv je bilo pridobivanje sredstev, saj očitno prvo leto s projektom za sofinanciranje iz javnih sredstev nismo bili najbolj prepričljivi. Ob sredstvih Ministrstva za šolstvo in šport (preko Zavoda Svibna) za delo študijskega krožka smo edini vir za nakup dragih materialov zagotovili z igranjem enodejanke »Medved« in dvodejanke »Fajfca tobaka in skodleica kave« ter zalaganji iz lastnih žepov.
Vztrajnost se je obrestovala in v zadnjem letu je naraščala tudi finančna podpora, s približevanjem premiere pa tudi vključevanje ostalih skupin in posameznikov – obrtnikov, rokodelcev in krajanov in organizacij.
Pri iskanju ustreznih grbov za upodobitve na ščitih, praporih in srajcah, nam je pomagal tudi zgodovinar dr. Dušan Kos, pri urjenju v mečevanju vitez Kamniški – Janez Kvaternik, avtorsko glasbo za slavospev Ostrovrharju nam je doniral Gregor Troha…
V zadnjem mesecu so tudi vaje, ki sicer tudi že segajo v drugo leto, vse bolj intenzivne. Ker Svibno nima ustrezne dvorane in prireditvenega prostora, svoj čas terja tudi postavitev odra
Razsežnost in pomen projekta za Svibno in občino Radeče se vse bolj jasni ter daje dobre iztočnice za razvoj kulturnega turizma ter spodbudo za investicije v ustrezen večnamenski prostorov v vaškem jedru Svibnega, ki je tudi že zaradi svoje krajane vredno obiska.
Utrinke s priprav pa si oglejte tudi v fotogaleriji...
