Dežela ostrovrharjev

Podelitev priznanj pridelovalcem jabolčnih vin, letnik 2014 in predavanje

V nedeljo,19. aprila 2015, po maši so se na Svibnem ponovno spomnili sadnih vin, ki so nekoč predstvaljala pomemben del vsakdana tako Svibnega kot ostalih hribovskih krajev.

Pri pripravi dogodka so strnili moči Turistično društvo Ostrovrharji Svibno s sekcijo vinogradnikov Zagrad, ki je pred leti v skrbi za kvaliteto ne samo vin iz grozdja, ampka tudi sadja, organizirala različna ocenjevanja in degustacije jabolčnikov, ter Kulturno društvo Svibno in Zavod Svibna, ki tudi po zaključku projekta “Trajnostni sadovnjaki” (več o tem projektu >>>) nadgrajujeta prizadevanja za razvoj priložnosti, ki jih na posavskem hribovju ponujajajo sadovnjaki.

Kot je uvodoma povzel Sašo Obolnar, je na Svibenskem  pridelava sadnih vin prav zagotovo dobila razmah v 19. stoletju, z razvojem rudarstva v Zasavju. Pred tem so se na Svibenskem sadna vina verjetno pridelovala le za lastno oskrbo, potreba in povpraševanje knapov onkraj Kuma  po osvežilnih pijačah pa tukajšnjim kmetijam pridala dodaten potencial in vir zaslužka. Kakšno pomembno vlogo imajo visokodebelni sadovnjaki  in predelava sadja predvsem v vina se jasno vidi še v prvi polovici 20.stoletja, ko se na Svibenskem  v sadjarstvo vključijo še učitelji tukajšnje osnovne šole, ki so z raznimi popoldanskimi in nedeljskimi tečaji prispevali k ohranjanju, predvsem pa kakovostni pridelavi sadja in njegovih izdelkov. Žal, so se po drugi sv. vojni zgodile drastične spremembe na podeželju in tudi v kmetijstvu ( v smislu specializacije, strojne obdelave), kot tudi pri sami kulturi pitja potrošnikov, kjer so nekdaj osvežilna sadna vina zamenjali pivo ali ostale gazirane pijače.  Vsi ti procesi so vodili v stagnacijo pridelave sadnih vin na svibenskem, kot tudi drugod, posledično so se opuščali visokodebelni sadovnjaki. So se na Svibenskem pa še ohranila sadna drevesa, v zadnjem času se sadovnjaki tudi obnavljajo in kar je najvažneje, posamezniki ali kmetije so še ohranili pridelavo sadnih vin, čeprav večinoma za lastno uporabo.  Ob današnjem ozaveščanju ljudi sadna vina znova pridobivajo svojo veljavo in tukaj ima svibensko območje glede na kontinuiteto pridelave enkratno priložnost…

V osrednjem delu srečanja je Tone Hrovat, direktor Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma in hkrati tudi sam kmet, vinogradnik, sadjar, podelil svoje začetke, raziskovanje in izkušnje pri predelavi sadnih vin. Poudaril je, da so stara sadna drevesa izjemna dediščina Slovencev (imamo jih še 6 milijonov, česar nima nobena druga država na svetu), žal, pa njihove plodove ne cenimo dovolj – tega pa bi se lahko zgledovali zlasti pri Angležih in tudi Baskih, Francozih, kjer tako mlado kot staro v 70-90% pije domača sadna vina, le preostalem deležu ostale vrte pijač. Višje lege  omogočajo bolj kvalitetno predelavo sadja v vino kot nižinske, prav tako tudi bolj pozne sorte, saj je zelo pomembno, da se fermentacija izvaja pod 25 st.Celzija. Med najodličnejšimi je izpostavil bobovec, pa tudi tepko…Seveda je možno narediti zanimiva vina tudi iz drugega sadja, pa tudi peneča vina, tudi z dodatkom medu ipd… Za podkrepitev je  v okušanje prinesel tudi več kot 10 let staro stekleničeno tepkovo vino, in jabolčnik z medom in rožmarinom… Podata se odlično k mesnim pečenkam, da o zdravilnih učinkih ne govorimo. 

V nadaljevanju pa je g. Hrovat predstavil tudi prizadevanja za sistem grozdenja v kmetijstvu in podeželju kot odgovor na globalno naravnano trgovino in proizvodnjo s ciljem zaščite malih kmetov oz. proizvajalcev.

Vrhunec dogodka pa je bila razglasitev najboljših pridelovalcev jabolčnikov v l. 2014 Svibnega in okolice, za kar je poskrbela Sekcija vinogradnikov Zagrad TD Ostrovrharji Svibno. Njen predstavnik, Janez Kmetič iz Sopote, je predstavil ocenjevanje, ki je bilo 11. aprila 2015, nanj se je odzvalo 24 pridelovalcev s skupno 26 vzorci. Pohvalil je njihove izdelke in jih opogumil za naprej,  ter podelil priznanja oz. diplome, naziv najboljšega  jabolčnika leta 2014 pa je pridobil Franci Kmetič iz Svibnega.

Po odzivu sodeč, je interes za nadaljnja izobraževanj zlasti s področja različnih tehnologij predelave in kletarjenja sadnih vin, velik, zato organizatorji čez poletje napovedujejo nadaljevanje v obliki ekskurzije in delavnic.